Kriminalke

Izbrana knjižna naročnina vsebuje:

  • najnovejšo knjigo iz izbrane knjižne škatle,
  • dodatno knjigo ali dve,
  • uporabna presenečenja (4-6 v eni škatli).

Dostava je brezplačna.

Izdelek je na zalogi
Počisti

Naročnina se obračunava za nedoločen čas do vašega preklica. Preklic naročnine je možen kadarkoli, z uporabniškimi podatki, ki jih boste prejeli ob naročilu ali na info@knjigameseca.si. Knjižne škatle se pošiljajo okrog 10. v mesecu. Za več informacij in podroben cenik kliknite spodaj na zavihek Podrobnosti naročnine.

Knjiga meseca NOVEMBRA

Ragnar Jonasson
TEMA

Prvi del nove skandinavske kriminalne trilogije

Kriminalistka Hulda pri štiriinšestdesetih letih preiskuje zadnji primer pred prisilno upokojitvijo. V zalivu blizu letališča najdejo mrtvo iskalko azila iz Rusije, Hulda pa med preiskavo naredi usodno napako, ki bo imela neslutene posledice …

Tema je prva knjiga nove izjemne skandinavske kriminalne trilogije izpod peresa uspešnega in večkrat nagrajenega islandskega avtorja Ragnarja Jonassona, čigar knjige se umeščajo na vrh Amazonove lestvice najbolj prodajanih knjig in so prevedene v 18 jezikov.

Kriminalistka Hulda Hermannsdottir z reykjaviške policije mora oditi v pokoj pri štiriinšestdesetih letih, eno leto pred rokom. Boji se osamljenosti in spominov na temno preteklost, ki jo trpinčijo. Pred odhodom ima na voljo dva tedna, da reši nerešen primer, ki ga lahko sama izbere. Takoj ve, katerega: tistega o mladi Rusinji, katere iskanje azila se je končalo na temni, hladni obali neznane države. Hulda kmalu odkrije, da je ob istem času izginila še ena ženska in da ji nihče noče povedati celotne zgodbe. Celo sodelavci s policije ji mečejo polena pod noge. Ura pa tiktaka … Hulda bo poiskala morilca, tudi če bo s tem ogrozila lastno življenje.

RAGNAR JONASSON se je rodil na Islandiji in dela kot odvetnik in pisatelj v Reykjaviku. Preden se je lotil pisanja, je v islandščino prevedel štirinajst romanov Agathe Christie. Med njegove mednarodne uspešnice sodita serija o Huldi in serija Temna Islandija. Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir. Sodeloval je pri številnih omizjih na festivalih o kriminalnem leposlovju, med drugimi na festivalu Bouchercon in Left Coast Crime v ZDA. Z ženo in dvema hčerkama živi v Reykjaviku.

  • »Jonasson se ne zadržuje, ko mračno zgodbo pelje do zaključka, kakršnega že dolgo nismo videli v kriminalkah. Oboževalci brezkompromisnih spletk ne bodo razočarani.« (Publisher Weekly)
  • »Jonassonove knjige so severnjaškemu noiru vdihnile novo življenje.« (Sunday Express)
  • »Triler, ki te strese.« (The Washington Post)

Oglejte si še KNJIŽNI NAPOVEDNIK: https://www.youtube.com/watch?v=O0cxAIjkgUw

Preberite odlomek

PRVI DAN

I

»Kako ste me našli?« je vprašala ženska. Glas se ji je tresel, njen obraz je bil prestrašen.

Kriminalistični inšpektorici Huldi Hermannsdottir je vzbudila zanimanje, a je kot prekaljena policistka vedela, da so ljudje živčni, tudi če ničesar ne skrivajo. Vselej je bilo strah vzbujajoče govoriti s policijo, naj je šlo za zaslišanje na postaji ali sproščen klepet, kot je bil ta. Sedeli sta v sobici zraven menze v reykjaviškem domu upokojencev, kjer je bila ženska zaposlena. Imela je približno štirideset let in kratko pristrižene lase. Videti je bila utrujena in zmedena zaradi nepričakovanega obiska. Seveda bi za vse to obstajala popolnoma nedolžna razlaga, a je bila Hulda skoraj prepričana, da ženska nekaj skriva. Z leti je govorila že s toliko osumljenci, da je dokaj hitro ugotovila, kdo ji meče pesek v oči. Nekateri bi temu rekli intuicija, ona pa je besedo prezirala, ker se ji je zdelo, da označuje slabo policijsko delo.

»Kako sem vas našla …« je mirno ponovila. »Niste hoteli, da vas najdemo?« Obrnila je njene besede, a je nekako morala načeti pogovor.

»Kaj? Ja …«

V zraku je bil madež kave – temu ni bilo mogoče reči aroma –, sobica pa je bila temna, pohištvo staro in pusto.

Ženska je imela roko na mizi. Ko jo je dvignila k licu, je na mizi pustila vlažen odtis. Hulda bi morala biti vesela, da je našla storilko, a ni čutila nobenega zadovoljstva.

»Rada bi se pogovorila o incidentu, ki se je zgodil prejšnji teden,« je nadaljevala po kratkem premolku. Govorila je nekoliko hitro, njen glas je bil prijazen in veder. Vse to je bilo del pozitivne osebnosti, ki jo je prevzela za poklicno življenje, tudi kadar je imela opravka s težkimi nalogami, kot je bila ta. Ob večerih doma je bila popolnoma druga oseba. Bila je brez energije in potemtakem lahek plen za utrujenost in depresijo.

Ženska je pokimala, očitno je vedela, kaj sledi.

»Kje ste bili v petek zjutraj?«

Takoj je odgovorila. »Kolikor se spomnim, v službi.«

Hulda si je malone oddahnila, da se ženska ne bo vdala brez boja. »Ste prepričani?« je vprašala. Naslonila se je na stol, prekrižala roke in pozorno čakala na odziv. To je bila njena običajna drža med pogovori. Nekateri bi to razumeli kot znamenje, da se brani ali da ji manjka empatije. Brani? Pa kaj še. Roke ji niso bile v napoto in je niso motile, ko je morala biti zbrana. Kar pa zadeva empatijo – zdelo se ji je, da čuti dovolj. Že tako ji je služba pobrala veliko energije. Zavedala se je, da njen celoviti in predani pristop k preiskavam meji na obsedenost.

»Ste prepričani?« je ponovila. »To zlahka preverimo. Nočete, da vas ujamemo pri laži.«

Ženska je molčala, a je bilo očitno, da ji je neprijetno.

»Človeka je zbil avto,« je mirno rekla Hulda.

»O?«

»Ja, verjetno ste videli v časopisih ali na teveju.«

»Kaj? Aja, mogoče.« Po kratkem premolku je dodala. »Kako je z njim?«

»Preživel bo, če vas to zanima.«

»Ne, niti ne … em …«

»Ampak si ne bo opomogel. Še vedno je v komi. Torej veste za incident?«

»Em … verjetno sem brala o tem …«

»Tega v časopisu ni pisalo, toda moški je bil obsojeni pedofil.«

Ženska se ni odzvala, zato je Hulda nadaljevala: »Ampak ste to vedeli, ko ste ga zbili.«

Še vedno nobenega odziva.

»Pred leti so ga obsodili na zaporno kazen. Svoje je odslužil.«

Ženska jo je prekinila. »Zakaj mislite, da imam kaj opraviti s tem?«

»Kot sem rekla, svoje je odslužil. Ampak to ne pomeni, da je nehal, kot smo odkrili med preiskavo. Utemeljeno smo sumili, da nesreča ni bila naključna, zato smo preiskali njegovo stanovanje, da bi našli motiv. Našli smo veliko fotografij.«

»Fotografij?« Ženska je bila videti zelo pretresena. »Česa?« Zadrževala je sapo.

»Otrok.«

Ženska je obupno želela izvedeti več, a si ni dovolila vprašati.

»Vključno z vašim sinom,« je Hulda odgovorila na vprašanje, ki ga ni postavila.

Ženski so stekle solze po licih. »Fotografije … mojega sina,« je zajecljala in zahlipala.

»Zakaj ga niste prijavili?« je vprašala Hulda in se trudila, da ne bi zvenela obtožujoče.

»Kaj? Ne vem. Seveda bi ga morala … Ampak sem mislila nanj. Mislila sem na sina. Tega mu nisem hotela storiti. Moral bi … povedati drugim … pričati na sodišču. Mogoče sem naredila napako …«

»Ker ste povozili človeka? Ja, res je.«

Ženska je za hip oklevala, nato je nadaljevala: »No … ja … ampak …«

Hulda je čakala, da bi ji dala čas za priznanje. In vendar ni čutila nobenega zmagoslavja, ker je rešila primer. Svoje delo je rada opravljala vestno in je bila ponosna na to, koliko težkih primerov je že rešila. Nerodno je bilo samo to, da ni bila prepričana, da je ženska hudodelka, čeprav je bila kriva. Če kaj, je bila žrtev.

Nebrzdano je hlipala in rekla: »O… Opazovala sem …« Utihnila je, ker jo je preveč dušilo.

»Opazovali ste ga? Živite na istem območju, kajne?«

»Ja,« je šepnila ženska, nato se je zbrala. Jeza ji je vlila novo moč. »Pazila sem na prasca. Nisem prenesla, da bi to še naprej počel. Kar naprej sem se zbujala iz strašnih sanj, v katerih je izbral novo žrtev. In … in … Kriva sem, ker ga nisem prijavila. Razumete?«

Hulda je pokimala. Dobro jo je razumela.

»Opazila sem ga pri šoli, ko sem pripeljala sina. Parkirala sem in ga opazovala. Pogovarjal se je s fanti s tistim … nagnusnim nasmeškom na obrazu. Nekaj časa se je zadržal pri igrišču. Razjezila sem se. Ni nehal, takšni ljudje nikoli ne nehajo.« Obrisala se je po licih, a so solze še kar lile.

»Mhm.«

»Potem sem na lepem dobila priložnost. Ko je odšel naprej, sem mu sledila. Prečkal je cesto. Nikogar ni bilo, nihče me ni videl, zato sem stopila na gas. Ne vem, kaj sem mislila, verjetno sploh nisem razmišljala.« Spet je glasno zahlipala in si z dlanmi prekrila obraz, nato je drhteče nadaljevala: »Nisem ga nameravala ubiti, vsaj mislim, da ne. Bila sem prestrašena in jezna. Kaj se bo zgodilo z mano? Ne morem … Ne smem v zapor. S sinom sva sama. Njegov oče je zguba. Ne bo ga vzel k sebi.«

Hulda je tiho vstala in ji na ramo položila dlan.

Podrobnosti naročnine

MESEČNA NAROČNINA NA KNJIŽNO ŠKATLO

  • 28,99 € na mesec,
  • sprotno plačilo avtomatsko vsakega 1. v mesecu,
  • naročnik lahko kadar koli prekine naročnino (vse plačane knjižne škatle bodo odposlane, vračilo denarja ni možno),
  • naročnik lahko zamenja vrsto Knjige meseca za naslednji mesec na elektronski naslov info@knjigameseca.si, do 1. v mesecu,
  • knjižne škatle bodo odposlane okrog 10. v mesecu.

TRIMESEČNA NAROČNINA NA KNJIŽNO ŠKATLO

  • 25,99 € na mesec oz. 77,97 € skupaj,
  • plačano vnaprej,
  • prihranek 3 € na mesec = 9 € v treh mesecih,
  • naročnina se obnavlja avtomatsko na vsake tri mesece (1. v mesecu),
  • naročnik lahko kadar koli prekine naročnino (vse plačane knjižne škatle bodo odposlane, vračilo denarja ni možno),
  • naročnik lahko zamenja vrsto Knjige meseca za naslednji mesec na elektronski naslov info@knjigameseca.si, do 1. v mesecu,
  • knjižne škatle bodo odposlane okrog 10. v mesecu.

ŠESTMESEČNA NAROČNINA NA KNJIŽNO ŠKATLO:

  • 24,99 € na mesec oz. 149,94 € skupaj,
  • plačano vnaprej,
  • prihranek 4 € na mesec = 24 € v šestih mesecih,
  • naročnina se obnavlja avtomatsko na vsakih šest mesecev (1. v mesecu),
  • naročnik lahko kadar koli prekine naročnino (vse plačane knjižne škatle bodo odposlane, vračilo denarja ni možno),
  • naročnik lahko zamenja vrsto Knjige meseca za naslednji mesec na elektronski naslov info@knjigameseca.si, do 1. v mesecu,
  • knjižne škatle bodo odposlane okrog 10. v mesecu.